To jest wikipedia ;)
Ogłoszenia konie najtańsze odżywki praca Expekt Kredyty odnawialne zegarki | typy bukmacherskie | pozycjonowania strony | Yahoo | hardwood floors Los Angeles
Warning: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at /home/autoabc/domains/auto-abc.com.pl/public_html/wiki/orn2/101070edd3fdc0f5a6404e4cb2e8ad68-sys.php:202) in /home/autoabc/domains/auto-abc.com.pl/public_html/wiki/strona.php on line 203
Kisik - Wikipedija, prosta enciklopedija

Wikipedia



Szukaj:


reklama3
Wybierz język: ar | id | bg | ca | ceb | cs | da | de | et | en | es | eo | fr | he | hr | it | ko | lt | hu | nl | ja | no | pl | pt | ru | ro | sk | sl | sr | fi | sv | te | tr | uk | zh

Kisik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

reklama1
Skoči na: navigacija, iskanje
dušik - kisik - fluor
 
O
S  
 
 

Splošno
Ime, znak, število kisik, O, 8
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 2 , p
Gostota, trdota 1,429 kg/m3 (273 K), ___
Izgled brezbarven
Lastnosti atoma
Atomska teža 15,9994 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 60 (48) pm
Kovalentni polmer 73 pm
van der Waalsov polmer 152 pm
Elektronska konfiguracija [He]2s22p4
e- na energijski nivo 2, 6
Oksidacijska stanja (oksid) -2, -1 (nevtralna)
Zgradba mreže kubična
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje plin (paramagnetno)
Tališče 50,35 K (-368,77 °F)
Vrelišče 90,18 K (-297,08 °F)
Molarna prostornina 17,36 ·10-3 m3/mol
Izparilna toplota 3,4099 kJ/mol
Talilna toplota 0,22259 kJ/mol
Parni tlak ___ Pa pri 23 K
Hitrost zvoka 317,5 m/s pri 293 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 3,44 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 920 J/(kg · K)
Električna prevodnost ___ 106/m Ω
Toplotna prevodnost 0,02674 W/(m · K)
1. ionizacijski potencial 1.313,9 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 3.388,3 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 5.300,5 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 7.469,2 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
16O 99,762% O je stabilen z 8. nevtroni
17O 0,038% O je stabilen z 9. nevtroni
18O 0,2 O je stabilen z 10. nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Kisík je kemični element v periodnem sistemu elementov s simbolom O in atomskim številom 8. Element je zelo znan in prisoten vsepovsod. Najdemo ga ne samo na Zemlji, ampak v celotnem Vesolju. Pri standardnih pogojih je dvovalentni nevnetljiv plin brez barve in brez vonja. Molekularni kisik (O2) je termodinamsko nestabilen, obstaja pa preko procesov fotosinteze rastlin.

[uredi] Spojine

Zaradi svoje elektronegativnosti tvori kisik vezi s skoraj vsemi elementi, razen nekaterimi žlahtnimi plini. Najbolj poznan oksid je vodikov oksid ali voda (H2O), vendar pa kisik tvori tudi mnoge druge pomembne spojine. Z ogljikom tvori pomembne organske spojine, kot so ogljikov dioksid (CO2), alkoholi (R-OH), aldehidi (R-CHO), ketoni (R-CO-R), etri (R-O-R), estri (R-COO-R) in karboksilne kisline (R-COOH). Z dušikom tvori mnoge dušikove okside (NxOy), pravtako s kovinami (na primer železovi oksidi, med katere spada tudi Fe2O3 ali rja), poleg drugih spojin pa sta pomembni molekuli O2 in O3 (ozon).

Peroksidi so spojine, ki vsebujejo enojno vez kisik - kisik. Najbolj enostaven iz vrste peroksidov je vodikov peroksid (H2O2).

Superoksid je anion O2.

Ozonid je nestabilen, reaktiven poliatomarni anion O3-. Je derivat ozona ali pa organska spojina (običajno se tvorijo med ozonom in nenasičeno organsko spojino.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Kisik je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Change language: All | الررب٩ة | Bahasa Indonesia | Бѩлгарски | Catala | Cebuano | Hesky | Dansk | Deutsch | Eesti | English | Espanol | Esperanto | Franais | עברית | Hrvatski | Italiano | 핶국어 | Lietuviu | Magyar | Nederlands | 旡涬誾 | Norsk (bokml) | Polski | Portugues | Русскиб | Romn | Sloveniina | Sloveniina | Српски / Srpski | Suomi | Svenska | తెలుగు | Tarke | УкраїнсѦка | 中文

Wikipedia jest zarejestrowanym znakiem towarowym Wikimedia Foundation
Wszystkie materiały pochodzą z Wikipedii, obięte są licencją GNU Free Documentation License