20. avgust: dan svetega Štefana na Madžarskem, glavni državni praznik

• 917 - bolgarski car Simeon I. je pregnal Bizantince iz Trakije.
• 1940 - v Mehiki je bil umorjen ruski revolucionar Lev Trocki (na sliki).
• 1980 - Reinhold Messner se je kot prvi povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika.
• 1991 - Estonija je razglasila neodvisnost.

18. avgust – 19. avgust – 21. avgust – 22. avgust

List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov. Najdemo jih pri brstnicah, steljčnice namreč nimajo oblikovanih organov.

Osnovni funkciji listov sta fotosinteza (izgradnja glukoze in kisika iz ogljikovega dioksida in vode ob prisotnosti svetlobe) in transpiracija (oddajanje vode), čemur so tudi anatomsko prilagojeni. So namreč ploščati, da zajamejo čim več svetlobe, na spodnji povrhnjici (včasih tudi na zgornji) pa se nahajajo listne reže, skozi katere vdira ogljikov dioksid, izhajata pa kisik in voda. Poleg tega pa listi opravljajo še vlogo izmenjave plinov, shranjevanja, prebave, opore, zaščite in celo hlajenja. Transpiracija je fizikalni proces, ki poteka v listu. Višje rastline sprejemajo iz tal s pomočjo korenin vodo in ione. Transport snovi poteka v listne vršičke in liste s transpiracijskim tokom, ki ga omogoča izhlapevanje vode iz listov, čemur pravimo transpiracija. Po drugi strani nastajajo v procesu fotosinteze snovi, ki so potrebne vsem ostalim delom rastline in se prenašajo v obratni smeri po asimilatnem toku.

Listi nastajajo na rastlini v pravilnem vzorcu – filotaksiji, ki določa, kako so na steblu nameščeni listi, da ne bi zasenčevali eden drugega. Filotaksija je značilnost rastlinske vrste in nam pove, koliko listov je v posameznem kolencu in kje v njem so pritrjeni. Listi se razlikujejo tako po zgradbi kot po funkciji, razlike pa obstajajo tudi pri anatomski sestavi lista. Različne so oblike listov. Nekatera drevesa imajo široke (trta, figovec, platana), druga ozke liste (oljka, granatno jabolko), tretja imajo liste preoblikovane v iglice (macesen, bor, smreka), četrta imajo mesnate liste (homuljica, netresk). Opazimo lahko od okroglih listov hruške, do ovalnih listov jablane, do žagastih kot pri praprotih. Nekateri listi imajo peclje, nekateri so brez njih.

Različna je tudi lega izraščanja. Pri večini dreves rastejo listi iz vej, pri nekaterih tudi iz vejic, pri hrastu tudi iz stebla, pri večini lončnic pa kar neposredno iz podzemnega stebla (čebula, česen, cikorija). Celi listi (in lističi sestavljenih listov) imajo lahko obliko, ki jo označujemo z imeni podobnih geometrijskih likov (okrogel, trikotni, eliptični ...) ali znanih premetov (igličasti, črtalasti, suličasti, podolgasti, jajčasti, narobe jajčasti, lopatičasti, srčasti, narobe srčasti, ščitasti, ledvičasti, kopjasti, puščičasti).

Preberite več ... | Arhiv

• ... da je naseljivi planet planet, naravni satelit ali redkeje tudi asteroid, ki je zmožen razviti in ohranjati življenje (na sliki umetniška predstava oživljenega Marsa)?
• ... da je ameriški pisatelj Joe Haldeman prejel za znanstvenofantastični roman The Forever War (Večna vojna) obe najpomembnejši književni nagradi za področje znanstvene fantastike, nagrado Nebula leta 1975 in nagrado Hugo leta 1976?
• ... da ima slovenski šahovski problemist Ljubomir Ugren naziv jugoslovanskega mojstra problemskega šaha in je mednarodni sodnik Komisije za problemski šah pri mednarodni šahovski organizaciji FIDE?
• ... da je družina asteroidov Družina Vesta dobila svoje ime po največjem asteroidu te družine 4 Vesta, ki ima 530 km v premeru?
• ... da ime Doroteja izhaja iz grškega imena Dõrótheos - to ime razlagajo iz grških besed dõron »dar« in theós »bog«?

Arhiv zanimivosti | Vsi novi članki ...

Kobarid je mesto in sedež istoimenske občine v Sloveniji, ki leži v kobariški kotlini.

Zaradi svoje lege ima Kobarid pomembno strateško lego, saj leži ob pomembni poti čez Predel v Italijo.

Kobarid je znan po burni preteklosti. Območje današnjega Kobarida je bilo poseljeno že v Halštatski dobi. Kobarid je prepoznaven predvsem po Soški fronti in njenem zaključku, imenovanem Čudež pri Kobaridu. V spomin na ta italijanski poraz je postavljena kostnica na zelo razglednem Gradiču. Bitka je dokumentirana tudi v Hemingwayevem romanu Zbogom orožje.

Danes je Kobarid znan kot naselje, ki ponuja obilo športnih aktivnosti, naravne in kulturne znamenitosti ter ogled večkrat nagrajenega Kobariškega muzeja prve svetovne vojne.